Po mnenju generalnega pravobranilca Bobek, organizme, dobljene z mutagenezo so, načeloma, izvzeti iz obveznosti iz direktive o gensko spremenjenimi organizmi.

Izjava Globalni rastlin Sveta o ureditvi genov uredili rastlin
Oktober 13, 2017
Zavzemanje za delavnice znanost EU
Januar 26, 2018
Pokaži vse

Sodišče Evropske unije
SPOROČILO ZA JAVNOST št 04/18, Luksemburg, 18 Januar 2018
Mnenje generalnega pravobranilca v zadevi C-528/16

„Direktiva o GSO“1 ureja namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje (GSO) in njihovo dajanje na trg znotraj EU. Zlasti, organizme, ki jih zajema navedena direktiva, je treba odobriti po oceni tveganja za okolje. Zanje velja tudi sledljivost, obveznosti označevanja in spremljanja. Direktiva ne, Vendar, uporabljajo za organizme, pridobljene z določenimi tehnikami genskega spreminjanja, kot je mutageneza („izjema mutageneze“). Za razliko od transgeneze, mutageneza ne, načeloma, pomenijo vstavitev tuje DNK v živi organizem. Res je, Vendar, vključujejo spremembo genoma žive vrste. Tehnike mutageneze so omogočile razvoj sort semen z elementi, odpornimi na selektivni herbicid.
Confédération paysanne je francoska kmetijska zveza, ki brani interese malega kmetijstva. Skupaj s še osmimi društvi, vložila je tožbo pri Conseil d’État (državni svet, France) da bi izpodbijal francosko uredbo o prenosu Direktive GSO2. Trdijo, da so se tehnike mutageneze sčasoma razvile. Pred sprejetjem direktive o GSO v 2001, samo običajne ali naključne metode mutageneze so bile uporabljene in vivo za celotne rastline. Naknadno, tehnični napredek je privedel do pojava tehnik mutageneze, kot so metode ciljne mutageneze, ki omogočajo natančno mutacijo v genu, da bi dobili, na primer, izdelek, ki je odporen samo na nekatere herbicide. Za Confédération paysanne in druga združenja, uporaba sort semen, odpornih na herbicide, pridobljenih z mutagenezo, predstavlja tveganje za znatno škodo okolju ter zdravju ljudi in živali.
V zvezi s tem, francoski Conseil d’État poziva Sodišče, naj pojasni natančno področje uporabe Direktive o GSO, posebej ambient, utemeljitev in učinki izjeme mutageneze, in oceniti njegovo veljavnost. Sodišče naj tudi navede, kakšno vlogo bi morali imeti minevanje časa ter razvijajoče se tehnično in znanstveno znanje pri pravni razlagi in presoji veljavnosti zakonodaje EU., izvajati ob upoštevanju previdnostnega načela.
V današnjem mnenju, Generalni pravobranilec Michal Bobek najprej meni, da je organizem, pridobljen z mutagenezo, lahko GSO, če izpolnjuje vsebinska merila, določena v Direktivi o GSO3.. Opozarja, da navedena direktiva ne zahteva vstavitve tuje DNK v organizem, da bi se slednji opredelil kot GSO., ampak zgolj pove, da je bil genetski material spremenjen na način, ki se ne dogaja naravno. Odprt značaj te definicije omogoča, da organizmi, pridobljeni z metodami, ki niso transgeneza, spadajo pod pojem GSO. Nadalje, nelogično bi bilo nekatere organizme, pridobljene z mutagenezo, izvzeti iz uporabe direktive, če teh organizmov sploh ni mogoče opredeliti kot GSO.
Generalni pravobranilec nato preuči, ali bi morala izjema mutageneze, predvidena v Direktivi o GSO, zajemati vse tehnike mutageneze ali samo nekatere tehnike.. Po njegovih besedah, edino pomembno razlikovanje, ki bi ga bilo treba narediti za pojasnitev obsega izjeme mutageneze, je opozorilo iz Priloge I B Direktive o GSO, in sicer ali tehnika „vključuje uporabo rekombinantnih molekul nukleinske kisline ali GSO, ki niso proizvedeni z mutagenezo ali celično fuzijo rastlinskih celic organizmov, ki lahko izmenjujejo genski material s tradicionalnimi metodami žlahtnjenja“. Iz tega sledi, da so tehnike mutageneze izvzete iz obveznosti Direktive o GSO, pod pogojem, da ne vključujejo uporabe rekombinantnih molekul nukleinske kisline ali GSO, razen tistih, proizvedenih z eno ali več metodami, navedenimi v Prilogi I B.
Generalni pravobranilec poudarja, da niti zgodovinski kontekst niti notranja logika direktive o GSO ne podpirata trditve, da je zakonodajalec EU nameraval izvzeti samo varne tehnike mutageneze, kot so veljale v 2001. Meni, da bi morala generična kategorija z oznako "mutageneza" logično zajemati vse tiste tehnike, ki so, v danem trenutku pomembna za obravnavani primer, razumeti kot del te kategorije, vključno z vsemi novimi.
Naslednja, generalni pravobranilec preuči, ali bi lahko države članice dejansko šle dlje od direktive o GSO in se odločile, da organizme, pridobljene z mutagenezo, podvržejo bodisi obveznostim, ki jih določa direktiva, bodisi izključno nacionalnim pravilom. Meni, da z vstavitvijo izjeme mutageneze, zakonodajalec EU te materije ni želel urediti na ravni EU. Skladno s tem, da prostor ostane nezaseden in, pod pogojem, da države članice spoštujejo svoje splošne zakonodajne obveznosti EU, lahko zakonodajo glede organizmov, pridobljenih z mutagenezo.
Kar zadeva veljavnost izjeme mutageneze, generalni pravobranilec priznava, da je zakonodajalec dolžan svojo ureditev ustrezno posodabljati. Ta dolžnost postane ključna v zvezi s tistimi področji in vprašanji, ki jih zajema previdnostno načelo, tako da veljavnosti ukrepa zakonodaje EU, kot je Direktiva o GSO, ni treba ocenjevati le glede na dejstva in znanje, kakršno je bilo v času sprejetja tega ukrepa., ampak tudi v zvezi z dolžnostjo, da je zakonodaja razumno posodobljena.
Vendar, generalni pravobranilec ne vidi razlogov, ki bi izhajali iz splošne dolžnosti posodobitve zakonodaje (v tem primeru okrepljeno s previdnostnim načelom) kar bi lahko vplivalo na veljavnost izjeme mutageneze.

Izjave in poročanje medijev

V nemščini:

švedščina:

Francoski:

Sorodne povezave:

PRRI Javna Raziskave in Uredba Pobuda

Podobni objav

Marec 20, 2026

V spomin na prof. Emiritus Julian Kinderlerer

Preberite več
Oktober 23, 2025

Sodelovanje PRRI v SBSTTA27

Preberite več
avgust 13, 2025

Prvo javno posvetovanje o zakonu o biotehniku EU

Preberite več